varstvo pri delu izpit Archives

Varnost pri delu je ena najpomembnejših dolžnosti v vsakem delovnem okolju. Zagotavljanje varnih razmer in zaščita zdravja zaposlenih je ključnega pomena za uspešno delovanje podjetij in organizacij, saj vpliva na produktivnost, zadovoljstvo zaposlenih in celotno delovno kulturo. Da to lahko omogočimo, moramo opraviti oziroma izvesti za varstvo pri delu izpit, ki je ena od ključnih praks, da vzpostavimo varnost pri delu. Z njim prejmemo oceno našega znanja in spretnosti, skladno z zakonskimi zahtevami in standardi. V naslednjih vrsticah preverimo, kako ga opraviti oziroma kako prispeva k zaščiti vseh, ki delujejo v določenem podjetju.

Varnost pri delu je eden glavnih stebrov poslovanja

Varnost pri delu je v prvi vrsti bistvena kot preventiva pred nevarnostmi in poškodbami, ki lahko nastanejo pri izvajanju različnih dejavnosti in procesov. To pa ne zmanjšuje le rizika za poškodbe in nesreče, temveč tudi:

izboljšuje uspešnost,
zmanjšuje stroške zaradi bolniških odsotnosti in izgube delovnih ur
ter krepi zaupanje med zaposlenimi in delodajalci.

Če želimo vzpostaviti čim boljšo varnost pri delu, to ne pomeni, da to počnemo zgolj iz naše moralne dolžnosti, temveč je v ozadju predvsem zakonska zahteva. V večini držav obstajajo zakoni, predpisi in standardi, ki urejajo varnost pri delu in zahtevajo skladnost z določenimi smernicami, postopki in praksami. Neupoštevanje teh zahtev pa lahko privede do kazni, odškodninskih zahtevkov ali celo zaprtja podjetja, zato naj bo varnost pri delu naša osrednja prednostna naloga.

Zakaj potrebujemo za varstvo pri delu izpit?

Kadar začenjamo z novo zaposlitvijo ali pa če podjetje uvede nova sredstva ali postopke in v drugih primerih, bomo potrebovali za varstvo pri delu izpit. Gre za enega od načinov, kako zagotoviti, da so zaposleni ustrezno usposobljeni in ozaveščeni o potencialnih tveganjih in grožnjah pri uporabi različnih nevarnih sredstev, prenašanju ali prevažanju težkih predmetov, upravljanju masivnih strojev in podobno. Poznati morajo tudi postopke za zaščito različnih zunanjih obiskovalcev, sodelavcev in partnerjev, ki vstopajo v prostore, koder prihaja do tveganj. Obstaja pa tudi ena izjema, ko nam ga ni potrebno opraviti. V kolikor delujemo kot samostojni podjetniki in če smo presodili, da pri našem delovanju ni rizikov, zadostuje zgolj ocena tveganja z izjavo, ni pa nam potrebno opraviti niti preventivnega zdravniškega pregleda.

Varstvo pri delu izpit – potek

Varstvo pri delu izpit običajno poteka v obliki pisnega testa ali praktičnega preizkusa, odvisno od posebnih zahtev in standardov vsake organizacije:

Pisni test lahko vključuje vprašanja o postopkih, zakonskih zahtevah, prepoznavanju nevarnosti in ukrepih za preprečevanje nesreč.
Praktični preizkus pa lahko vključuje simulacije reševanja nujnih situacij, uporabo opreme, ravnanje z materiali ali preverjanje spretnosti prve pomoči.

Seveda je vsebina prilagojena glede na specifično situacijo v vsaki organizaciji. Tako varstvo pri delu izpit lahko odraža pretežno tematike, vezane na sedeče ali stoječe aktivnosti ali bolj fizične in tako dalje. O samem poteku se lahko individualno dogovorimo z zunanjim izvajalcem, ki nam bo svetoval, kaj moramo obvezno vključiti v varstvo pri delu izpit ter kako zajeti posebnosti, vezane na naše poslovanje.

Priprava pisnih ocen tveganja in ukrepov

Kot delodajalci smo po zakonu dolžni tudi urediti izjavo s pisno oceno tveganja za vsako pozicijo in pripraviti seznam ukrepov, s katerimi bomo rizike znižali na minimum. Če tega nimamo urejenega, lahko, denimo, ZPIZ zahteva od nas morebitno kritje stroškov zdravljenja ter bolniškega nadomestila, tudi sicer pa drugi stroški lahko izdatno naraščajo. Nenazadnje nas lahko tudi obisk inšpektorja olajša za znesek od 2.000 do 40.000 € (oziroma za s.p. nekoliko manj, med 500 in 10.000 €), zato je smiselno, da čim prej uredimo vso dokumentacijo. Določiti moramo tudi osrednjo osebo oziroma koordinatorja, ki ima vlogo moderatorja in svetovalca za celotno področje in ki tudi nadzira izvajanje vseh zapisanih ukrepov.

Nadgrajevanje znanja, vzdrževanje opreme in doslednost

Poleg naštetega so pomembna tudi različna krajša usposabljanja ter osveževanje oziroma nadgrajevanje znanja. To nam omogoča, da:

se seznanimo z najnovejšimi smernicami in tehnologijo
ter ohranimo svoje znanje in spretnosti na najvišji ravni.

Obenem ne smemo zanemariti skrbi za redno vzdrževanje opreme, saj nam pridobljeno znanje ne bo kaj dosti koristilo, če bomo operirali z zastarelimi in okvarjenimi pripomočki in orodji oziroma ne bomo znali prepoznati, kdaj je pravi čas za njihovo menjavo. Tako moramo dosledno negovati dobro komunikacijo in se odzivati na različne interne iniciative, da lahko pravočasno ukrepamo. Vse našteto prispeva k zavedanju o ogroženosti, izboljšuje odzivnost in pripravljenost na morebitne nesreče ter krepi skupinski duh in sodelovanje med vsemi akterji.

Brez zdravja ni dobrih poslovnih rezultatov

Varnost pri delu je torej bistvena za ustvarjanje zdravega, storilnega in učinkovitega podjetja. Teoretično in praktično izobraževanje skupaj s preizkusom poznavanja različnih tematik je pomemben korak pri jamčenju za to, da je ekipa primerno usposobljena in ozaveščena o preventivnih praksah in postopkih. Redno usposabljanje, servisiranje naprav, večsmerna komunikacija in dosledno uvajanje novih smernic so osrednji gradniki pri ohranjanju motiviranosti, ustvarjalnosti, zadovoljstva ter pripadnosti, nenazadnje in dolgoročno pa nam to prinese tudi ustrezen finančni uspeh.

V današnjem hitro spreminjajočem se delovnem okolju je vprašanje zdravja še posebej postavljeno v ospredje. Za zagotavljanje varnega delovnega okolja je pomembnih več dejavnikov, tako so na primer trije ključni instrumenti med drugim izjava o varnosti in ocena tveganja oziroma moramo opraviti za varstvo pri delu izpit, ki nam bo zagotovil potrebna znanja s tega področja. Več o slednjem je na voljo na tej strani: https://www.projekt-varnost.si/varstvo-pri-delu-izpit. Ti in drugi mehanizmi so poglavitni stebri, ki omogočajo organizacijam in posameznikom, da prepoznajo, ocenijo in obvladujejo izzive na delovnem mestu, kar v končni fazi prispeva k njihovi dobrobiti.

Kaj je ocena tveganja in zakaj je pomembna?

Ocena tveganja je sistematičen postopek identifikacije, analize in ocenjevanja potencialnih nevarnosti, ki lahko vplivajo na ljudi, premoženje, okolje ali poslovanje organizacije. Njen cilj je pridobiti vpogled v možne nevarnosti oziroma prepoznavati ranljivost zaposlenih ter ugotavljanje verjetnosti in resnosti morebitnih poškodb ali obolenj, ki so povezani z izvajanjem določenih nalog, skupaj z določbo, kako jih zmanjšati na sprejemljivo raven. Pomembna je zaradi naslednjih razlogov:

Preprečevanje nesreč in poškodb: Ocena tveganja nam pomaga identificirati potencialne nevarne situacije in jih preprečiti. Z izborom ustreznih ukrepov za obvladovanje nesreč, poškodb in drugih neželenih dogodkov ter redno spremljanje in preverjanje učinkovitosti sprejetih ukrepov lahko ustvarimo bolj zanesljive razmere.
Zakonske zahteve: V mnogo državah so jo organizacije zakonsko obvezane izdelati za določene dejavnosti. Izpolnjevanje teh zahtev tako zagotavlja skladnost z zakonodajo.
Zaščita zaposlenih in drugih deležnikov: Ocena tveganja igra bistveno vlogo ne le pri zaščiti zaposlenih, temveč tudi strank, obiskovalcev in drugih deležnikov. Na ta način organizacije aktivno skrbijo za dobrobit ljudi, ki so vključeni v njihovo delovanje.
Zaščita premoženja in sredstev: Potrebujemo jo tudi za zaščito premoženja in sredstev podjetja. Neustrezno upravljanje rizikov namreč lahko vodi do finančnih in kadrovskih izgub. Na primer nezgode na delovnem mestu lahko povzročijo izgubo delovne sile, zdravljenje poškodb in pravne stroške. S pravočasnim prepoznavanjem rizikov lahko vodstvo sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje poškodb, uničenja lastnine in finančnih izgub.
Povečanje učinkovitosti poslovanja: S sistematičnim pristopom lahko prepoznamo področja, kjer je mogoče na ta način tudi izboljšati učinkovitost poslovanja. Zmanjševanje rizikov pripomore k boljšemu upravljanju in stabilnosti podjetja.

Nenazadnje pa je vse našteto pomembno tudi za ohranjanje našega ugleda in zaupanja. Posledice nesreč ali katastrof lahko negativno vplivajo na zaupanje strank, poslovnih partnerjev in širše javnosti. Obenem lahko govorimo tudi o trajnosti poslovanja. Podjetja, ki prepoznajo in uspešno upravljajo z riziki, so bolje pripravljena na nepričakovane dogodke in se lažje prilagajajo spremembam v okolju.

Izjava o varnosti in ocena tveganja kot osnova za uspešno poslovanje

Ocena tveganja sama po sebi ne zadostuje, saj bomo glede na zakonodajo potrebovali tudi dokument, v katerem bomo kot delodajalec izjavili, da izvajamo vse zahtevane ukrepe za zaščito zaposlenih. Ta dokument moramo tudi podpisati in ga objaviti ter posredovati v vpogled ter izvajanje vsem zaposlenim in njihovim predstavnikom. Izdelamo ga lahko sami ali pa najamemo zunanjo strokovno službo. Vsebovati mora naslednje elemente:

načrt izvedbe predpisanih določil,
načrt ter postopki v primeru neposredne grožnje,
določitev obveznosti in odgovornosti vseh odgovornih oseb pri delodajalcu.

Upoštevati moramo različne vidike, kot so vrsta opravil, zahteve glede uporabe opreme in sredstev (po strokovni oceni izvajalca medicine dela), razmere, posebni pogoji in posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci. Bistvenega pomena je tudi njihovo aktivno vključevanje v ta proces, saj imajo neposreden vpogled v potencialne grožnje. Konec koncev bomo morali priložiti tudi zapisnik o posvetovanju z njimi ter njihovimi predstavniki. S pravilno izdelanim dokumentom tako ne izpolnjujemo le zakonske zahteve, temveč tudi zmanjšujemo možnost nezgod in izboljšujemo splošno klimo v podjetju, posledično pa to prispeva tudi k boljšemu poslovanju.

Zakaj morajo zaposleni opraviti za varstvo pri delu izpit?

Poleg naštetega je izjemnega pomena tudi izobraževanje in usposabljanje delavcev na opisanem področju, varstvo pri delu izpit pa predstavlja temeljni korak v tej smeri. Gre za sistematičen pristop k zagotavljanju tega, da so opremljeni z ustreznim znanjem in veščinami za obvladovanje rizičnih situacij in uspešno opravljanje svojih nalog. Na ta način prej opisani dokumenti niso zgolj sami sebi namen, temveč jih dopolnjuje varstvo pri delu izpit, ki predstavlja praktični del. Varstvo pri delu izpit vključuje različne teme:

od osnovnih načel
do specifičnih postopkov
in ravnanja v nujnih primerih
ter pravočasnega prepoznavanja rizika in drugih tem,

odvisno od industrije oziroma razmer delodajalca, zato ga ne moremo uveljavljati pri več delodajalcih, temveč ga moramo opraviti ob vsaki novi zaposlitvi. V kolikor za varstvo pri delu izpit ni opravljen, smo v prekršku in nas lahko kot delodajalca doleti globa v višini od 2.000 do 40.000 EUR, kot odgovorno osebo pa še globa v znesku med 500 do 4.000 EUR. Vpeljevanje vseh treh opisanih mehanizmov zagotavlja, da so vsi vpleteni usposobljeni za ravnanje v skladu s postavljenimi smernicami in protokoli, hkrati pa lahko kontinuirano izboljšujemo prakse, saj lahko ob vsaki spremembi v procesu ali tehnologiji opravimo revizijo in prilagodimo ukrepe.

Prispevki

Zdravje na delovnem mestu kot prioriteta