Primarna funkcija nadledvične žleze je proizvodnja kortizola, ki je hormon nadledvične žleze. Uravnava stres v telesu in se izloča v krvni obtok. Deluje v tesni povezavi s hipotalamusom in hipofizo v sistemu, ki nadzoruje proizvodnjo kortizola. Poleg tega proizvaja progesteron in estrogen, ki igrata ključno vlogo pri tvorbi nevrotransmitorjev, kot so adrenalin, noradrenalin in dopamin. Odgovorna je za proizvodnjo več kot 50 hormonov, ki so ključni za delovanje skoraj vsakega dela telesa in bistveni za življenje. Skupaj z nevrotransmiterji nadzirajo metabolizem in omogočajo komunikacijo med različnimi organi.
Učinki nenehno visokih ravni kortizola na zdravje
Nadledvična žleza naravno zdravljenje vključuje redno telesno aktivnost, uživanje magnezija in cinka. Omenjeni organ izloča hormon nadledvične žleze kortizol. Čeprav se ta snov pogosto povezuje s stresom, ima pomembno vlogo pri normalnem delovanju telesa. Med odzivom na stres se njegova količina v krvi poveča, kar pomaga zvišati krvni tlak in raven sladkorja v krvi, poveča energijo ter pomaga telesu pri preživetju. Poleg tega uravnava imunski sistem, pripomore k uravnavanju vnetij in ima druge pomembne lastnosti, kot je uravnavanje ravni glukoze v krvi. Kadar so njegove ravni nenehno visoke, lahko to privede do negativnih učinkov na zdravje. Med temi učinki so lahko rezistenca na inzulin, katabolizem (razpad mišičnega tkiva) in oslabljen imunski sistem.
Stres vpliva na raven kortizola v telesu
Stres lahko povzroči povečanje ravni kortizola v našem telesu. Običajno se njegova zjutraj poveča, da pomaga pri prebujanju, in se čez dan počasi znižuje. Melatonin, ki pomaga pri spanju, je obratno sorazmeren z kortizolom, zato je nizek, ko je hormon nadledvične žleze kortizol visok in obratno. Utrujenost se pojavi, ko je ta ritem v neravnovesju. To pomeni, da je omenjeni hormon nadledvične žleze bodisi prenizek ali previsok, kadar bi moral biti v drugačnem območju, bodisi vedno nizek ali vedno visok. Dolgotrajno izpostavljanje stresu lahko negativno vpliva na delovanje tega organa in vodi v adrenalno izgorelost. To se zgodi, ko je organ prekomerno stimuliran zaradi dolgotrajnega stresa, kar lahko poruši raven kortizola v krvi.
Sindrom izgorelosti in njegov vpliv na telo
Sindrom izgorelosti se običajno začne, ker se omenjeni hormon nadledvične žleze prekomerno proizvaja, kar lahko privede do zmanjšane proizvodnje testosterona. To lahko sčasoma vodi do različnih težav. Intenzivna ali dolgotrajna kronična stresna obremenitev lahko povzroči izčrpanost organa, ker ne more več sintetizirati dovolj kortizola zaradi oksidativnega stresa in pomanjkanja substratov. Hkrati pa hipotalamus, ki nadzira njegovo izločanje, postane preobčutljiv na njegovo pomanjkanje. Če presežna proizvodnja preide v pomanjkljivo proizvodnjo, lahko to privede do stanja, ki se imenuje adrenalni zlom. Vzrok za utrujenost so lahko avtoimunske bolezni, virusi, bakterijske okužbe, nesreče, čustveni stres, pretirano gibanje, intoleranca na določena živila in izpostavljenost toksinom.
Kako prepoznati simptome utrujenosti organa?
Simptomi utrujenosti organa vključujejo počasnost zjutraj, hrepenenje po slani ali sladki hrani, nizek libido, utrujenost popoldan, slab spanec, vrtoglavico pri hitrem vstajanju, popoldanske glavobole, težave s krvnim sladkorjem, kronično vnetje, šibke nohte in krhke lase, slabo razpoloženje ter težave pri hujšanju.
Telesna aktivnost, spanje, sprostitev in omejevanje uporabe tehnologije
Ko ima težave nadledvična žleza naravno zdravljenje vključuje spremembo življenjskega sloga. Priporočljiva je redna telesna aktivnost, ki ne sme biti preveč naporna, kot je na primer hoja, joga, pilates in plavanje. Pomembno je tudi, da telo dobi dovolj spanja, od 7 do 9 ur na noč, saj se telo med spanjem regenerira. Zmanjšanje čustvenih stresorjev z meditacijo, jogo ali drugimi sprostitvenimi tehnikami lahko prav tako pomaga pri zmanjševanju stresa. Priporočljivo je tudi omejiti uporabo tehnologije, predvsem zvečer, saj modra svetloba, ki jo oddajajo zasloni, lahko moti spanec. Uživanje prehranskih dopolnil, kot so probiotiki, ribje olje, vitamini B in C, magnezij, cink in druge hranilne snovi, lahko podpira telo pri soočanju s stresom . Poleg tega je pomembno, da se posvetujete s strokovnjakom, ki vam lahko pomaga pri načrtovanju pravilne prehrane in življenjskega sloga, ki vam bo najbolj ustrezal.
