Letos mineva natančno 60 let odkar se je zgodil prvi polet v vesolje. Prvi človek, ki se je dotaknil zvezd, videl okroglost našega planeta in iz daljave uzrl obrise kontinentov je bil sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin daljnega leta 1961. Ta polet je pomenil ogromno prelomnico pri človeškem odkrivanju kozmosa in še vedno predstavlja enega največjih tehnoloških uspehov naše vrste.
Hkrati je sovjetski polet v vesolje pomenil še eno pomembno zmago v napeti temi med ZDA in takratno Sovjetsko zvezo, ki je že leta 1957 v vesolje uspešno poslala prvi umetni satelit imenovan Sputnik 1. Istega leta so sovjetski znanstveniki uspeli v kozmos spraviti tudi prvo živo bitje. To je bila potepuška psička Lajka, ki se žal nikoli več ni vrnila, saj tehnologija, ki bi to omogočala, še ni bila razvita.
Prvi polet v vesolje je minil skoraj brez težav
Gagarinov polet v vesolje je bil praktično brezhiben. Takrat komaj 27-letni kozmonavt je 12. aprila 1961 pogumno sedel v kapsulo imenovano Vostok 1 ter ob 9:07 po lokalnem času poletel iz izstrelišča v Bajkonurju (današnji Kazahstan). Le dobrih enajst minut kasneje je že dosegel orbito in pričel svojo pot okoli sveta.
Najprej je poletel čez Sibirijo do Kamčatke in nato preko Tihega oceana do skrajnega juga Latinske Amerike. Tam se je nato obrnil proti severozahodu in peko Afrike poletel nazaj v domovino. Njegov polet v vesolje se je končal po zgolj 108 minutah, ko je izstrelil iz kapsule in kmalu za tem s padalom pristal kakšnih petsto kilometrov severno od Volgograda, ki se je tedaj še vedno imenoval Stalingrad. Anekdota pravi, da je kozmonavt v oranžnem skafandru menda precej prestrašil lokalnega kmeta, ki je prav takrat opravljal delo na polju.
Omenjeni polet v vesolje, ki naj bi bil v celoti avtomatiziran, je menda minil praktično brez težav. Tehnologija ogromne, kar 43 ton težke rakete, ki je nosila vesoljsko kapsulo s pogumnim kozmonavtom, ni zatajila. V primeru da bi šlo kaj narobe, je imel Gagarin sicer na voljo tudi posebne kode, s katerimi bi lahko prevzel nadzor nad plovilom, a to k sreči ni bilo potrebno. Edina težava o kateri so poročali, je bilo pozna ločitev kapsule od modula pri zaviranju. To je povzročilo veliko neprijetnega premetavanja, a na srečo so zatiči kasneje popustili in vse se je – kot vemo – srečno končalo.
Večna slava in nadaljevanje vesoljske tekme
Jurij Gagarin je zaradi tega uspeha doživel svetovno slovo in je poleg Niela Armstronga danes verjetno najbolj znan astronavt vseh časov. V kasnejših desetletjih se je na seznam vesoljskih potnikov vpisalo sicer še več kot petsto ljudi, vendar bo Gagarin za vedno zapisan kot prvi. Kljub temu, da nikoli več ni zapustil našega planeta, je svoje življenje še naprej posvečal tej strasti. Le šest let kasneje se je tragično ponesrečil med vadbenim poletom z letalom.
Tekma za osvajanje ozemelj izven našega planeta se je po tem uspehu ognjevito nadaljevala. Le mesec dni po Gagarinovem uspehu je takratni ameriški predsednik John F. Kennedy v danes legendarnem nagovoru oznanil, da bodo ZDA še pred koncem desetletja pristale na luni. »Ne zato ker je lahko, ampak zato ker je težko«, je takrat izjavil. In kot nas uči zgodovina, je obljubo tudi držal.
