Čeprav za tvoje osnovne potrebe skrbijo starši, je fino, če imaš tudi svoj denar. Spomni se občutka, ko je po prvem počitniškem delu na tvoj račun prispela prva plača. Ali pa dogovora s starši, da plačuješ račun za telefon iz lastnega žepa, oni pa ti ne težijo zaradi vsakega obiska Facebooka na mobilcu. Gotovo te zanima, kje vse lahko prideš do denarja, dokler hodiš še v šolo.
Dokler hodiš v šolo, ne moreš porabiti veliko časa za služenje denarja, vseeno pa obstajajo načini, da prideš do svojega prihodka:
Žepnina – bolj si priden, več lahko imaš!
V osnovni in srednji šoli je tvoj osnovni denarni vir žepnina. Mogoče jo že dobivaš, pa želiš iztržiti višjo, ali pa se za njo šele pogajaš. Če si pripraviš načrt, lahko od svoje žepnine iztržiš več. Najprej se vprašaj, katere stroške si želiš pokrivati. Na tvoj seznam vsekakor sodijo: mesečne vozovnice, kino, prehrana med šolo, račun za mobitel. Morda na seznam dodaš tudi oblačila in si s tem zagotoviš, da lahko kupuješ kadar in kar si želiš, seveda v okviru denarja, ki ti bo na razpolago. Pa ne pozabi na zlato rezervo! Napiši seznam vseh postavk in pri vsaki realno oceni (ne pretiravaj!), koliko potrebuješ na mesec. Načrt žepnine pokaži staršem. Ko bosta videla tvojo dobro organiziranost, bodo tvoje pogajalske pozicije močnejše, saj bosta prepričana, da bosta dala denar v dobre roke.
Štipendija – ne spreglej priložnosti!
V Sloveniji poznamo več vrst štipendij. Zaprosiš lahko za kadrovsko, občinsko, Zoisovo ali državno štipendijo. Mladoletni dijaki do državne štipendije še niso upravičeni, ampak je spremenjena zakonodaja poskrbela, da bodo v avgustu 2014 lahko tudi mladoletni dijaki zaprosili za državno štipendijo za prihodnje šolsko leto. Dodatno od 1.1.2014 dalje velja možnost kombiniranja štipendij. Hkrati z državno štipendijo lahko prejemaš še kako drugo štipendijo (recimo kadrovsko), ki ni sofinancirana od države. Z začetkom šolskega/študijskega leta 2014/2015, pa bo mogoče državne štipendije kombinirati tudi z državno sofinancirano kadrovsko štipendijo, štipendijo za deficitarne poklice in štipendijami Ad futura. Še vedno pa ne bo mogoče kombinirati državne in Zoisove štipendije.
Državne štipendije:
po trenutno veljavni zakonodaji so torej državne štipendije namenjene le polnoletnim dijakom. Če si že dopolnil 18 let (in še nimaš 26 let) in je dohodek na družinskega člana v tvoji družini dovolj nizek (manj kot 631,93 € na družinskega člana), lahko zaprosiš za državno štipendijo. Osnovne državne štipendije so precej nizke, dobiš pa lahko dodatke za oddaljenost, šolski uspeh, višino dohodka, … Podroben opis pogojev in navodila za pridobitev štipendije preberi na spletnih straneh e-uprave.
Zoisove štipendije:
če imaš izjemen šolski uspeh ali kakšne druge velike dosežke preveri, ali lahko dobiš Zoisovo štipendijo za nadarjene. Te so nekoliko višje od državnih, tudi pri teh pa lahko dobiš še dodatke za še boljši uspeh, oddaljenost, višino dohodka, … O pridobitvi Zoisove štipendije si preberi več na e-upravi.
Kadrovske štipendije:
vsako leto jih razpisujejo različna podjetja. Pri teh štipendijah je pomembno, v katero šolo hodiš, saj jih podjetja podeljujejo v skladu s svojimi potrebami. V podjetjih, v katerih bi želel delati, ko dokončaš šolo, ali misliš, da bodo potrebovala tvoj poklic, se pozanimaj, če podeljujejo štipendije. V pomoč pri iskanju kadrovskih štipendij pa ti bo tudi seznam kadrovskih štipendij na Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije.
Občinske štipendije:
različne štipendije razpisuje tudi veliko posameznih občin. Štipendije podeljujejo posamezne občine, ki se tudi odločijo, komu jo bodo podelile: nadarjenim dijakom, tistim iz socialnih šibkih družin ali kako drugače. Pogoje in višino štipendije določa vsaka občina zase, zato se pozanimaj v svoji občini, če jo lahko dobiš in pod kakšnimi pogoji.
V Sloveniji se podeljujejo še štipendije za izobraževanje v tujini in v okviru posameznih skladov, vendar te pridejo v poštev, ko boš na faksu.