Zagotovo ste že zasledili, da je bila določena zelenjava, ki ste jo kupili, vzgojena na poseben način, imenovan hidroponika. Gre za gojenje rastlin brez zemlje, in sicer so ponavadi korenine v vodi, v katero gojitelji dodajajo hranila oziroma gnojila, obstaja pa več variant tovrstnega gojenja. Eden izmed nadvse zanimivih je med drugim akvaponika, pri kateri se prepletata hidroponika in ribogojstvo. Snovi, ki jih izločijo ribe, delujejo kot gnojilo za rastline, ki z njihovim črpanjem čistijo vodo in tako zagotavljajo ribam ugodne pogoje. Tako gre za odlično simbiozo z večstranskimi koristmi, obenem pa za nadvse trajnosten način pridelovanja.
Kako deluje hidroponika?
Vzpostavimo jo bodisi na prostem ali pa v ogrevanih rastlinjakih in tako nam lahko skozi celo leto zagotavlja pridelek. Korenine delno ali v celoti stojijo v hranljivi vodni raztopini, lahko pa jih tudi podpremo z gramozom, perlitom ali drugimi materiali. Lahko so tudi zgolj na zraku in prejemajo hranila preko aerosolov oziroma meglic. Črpalka pomaga dovajati hranila in kisik. Posode so največkrat plastične, a tudi steklene, betonske, kovinske itd.
Kakšne koristi prinaša hidroponika?
Z vidika okolja gre za nadvse prijazno rešitev, in sicer so koristi naslednje:
- zanjo potrebujemo manj prostora,
- poraba vode je precej manjša kot v konvencionalnem kmetijstvu,
- poveča se samooskrba
- ter posledično zmanjšajo razni logistični stroški, ki nastajajo pri uvažanju pridelkov od drugod.
Tudi če nimamo veliko prostora, jo lahko vpeljemo celo v svoje stanovanje in si tako zagotovimo nekaj povsem lastnega pridelka, kar je ključnega pomena v času, ko je govor o samooskrbi znatno v ospredju. A tukaj se koristi še ne končajo: ker so rastline lahko v zaprtem prostoru, v katerem niso v stiku z žuželkami ali rastlinojedimi živalmi ter drugimi organizmi, ki se ponavadi nahajajo v prsti, ni potrebna dodatna zaščita ter uporaba pesticidov (bomo pa morali poskrbeti za umetno opraševanje). Tako lahko uživamo bolj zdravo hrano in hkrati s tem ne vplivamo na biološko raznovrstnost, ki je s škropljenjem pesticidov močno obremenjena. Izognemo se tudi okopavanju, pridelek pa dobimo hitreje.
Kako se lahko sami lotimo tovrstne pridelave?
Ker jo lahko vzpostavimo tako na večjih površinah, kot tudi na zelo majhnih ter vertikalno, je primerna tudi za prostor, kot je denimo balkon. Potrebovali pa bomo vsaj okoli polovico m² ter bližino okna za zagotavljanje svetlobe (ali luči). Pri različnih ponudnikih preverimo različne modele, najpreprostejši pa je kapljični sistem s črpalko in časovnikom, s katerim bodo sadike vsakih nekaj ur prejele vse potrebno, raztopino pa bomo zamenjali le vsakih nekaj tednov (z uporabljeno lahko zalijemo tudi recimo svoje rože). Primerna je za vzgojo naslednjih vrst sadja in zelenjave:
- paradižnik
- solata
- špinača
- paprike
- kumare
- jagode
- borovnice
- konoplja
- vodna kreša
- zelena
- zelišča, kot so bazilika, žajbelj itd.
- melone ter druge.
Možnih vrst je skratka dokaj veliko in z njimi si lahko obogatimo jedilnik tudi v zimskem času. Je pa za širšo dejavnost potreben dokaj večji začetni vložek kot pri običajni pridelavi.
Akvaponika kot nadgradnja
Poznali so jo že pred tisočletji v Jugovzhodni Aziji ter na jugu Kitajske pri gojenju riža, v Zahodnem svetu pa se širi od 90. let 20. stoletja dalje. Kot navedeno, se pri tem načinu uporablja ribe, lahko pa tudi druge živali, kot na primer rake ali polže. Ribe, ustrezne za tak sistem, so npr. krapi ali postrvi. Ker bodo živali v najnižji posodi, bomo k rastlinam lahko segali bližje naši višini in se nam tako ne bo treba pretirano sklanjati. Potrebovali pa bomo tudi pomoč bakterij, ki so vmesni člen in bodo ribje izločke predelale. Tako vodo bo črpalka ponesla do sadik, ki jo bodo sčistile ter počrpale hranila, nato pa bo očiščena stekla nazaj k ribam.
Zagotovo ste že zasledili, da je bila določena zelenjava, ki ste jo kupili, vzgojena na poseben način, imenovan hidroponika. Gre za gojenje rastlin brez zemlje, in sicer so ponavadi korenine v vodi, v katero gojitelji dodajajo hranila oziroma gnojila, obstaja pa več variant tovrstnega gojenja. Eden izmed nadvse zanimivih je med drugim akvaponika, pri kateri se prepletata hidroponika in ribogojstvo. Snovi, ki jih izločijo ribe, delujejo kot gnojilo za rastline, ki z njihovim črpanjem čistijo vodo in tako zagotavljajo ribam ugodne pogoje. Tako gre za odlično simbiozo z večstranskimi koristmi, obenem pa za nadvse trajnosten način pridelovanja.
