Vsak delodajalec je zavezan izpolnjevanju številnih obveznosti v skladu z zakonodajo za varstvo zdravja in varnost pri delu. To vključuje, da se v pisni obliki izdela ocena tveganja, kjer se identificirajo in ocenjujejo potencialne težave na delovnem mestu. Delodajalci so tudi dolžni zagotoviti redne zdravstvene preglede za delavce ter organizirati usposabljanje za varnost pri delu, kjer se pridobiva znanje o varnih delovnih postopkih in ravnanju v primeru nesreč. Več si preberite na naslovu: https://www.projekt-varnost.si/. Delodajalci morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev zaščite pred požarom na delovnem mestu. To vključuje načrtovanje in organizacijo postopkov za primerno evakuacijo v primeru nesreč, kar je ključno za zagotavljanje zaščite v primeru izbruha požara.
Ključni procesi za identifikacijo in preprečevanje nevarnosti
Ocena tveganja je ključni proces, ki omogoča podjetju, da sprejme preventivne ukrepe. Več informacij o tej temi preberite tukaj. Ocena tveganja vključuje več korakov, med katerimi se identificirajo nevarnosti glede na njihovo resnost, verjetnost in potencialno škodo, nato pa se oblikuje načrt za izvajanje preventivnih ukrepov. Različne vrste nevarnosti se lahko razlikujejo glede na njihov izvor kot so električne in mehanske nevarnosti, nevarnosti zaradi toplote, povezane z nevarnimi snovmi, ter glede na vrsto potencialne škode kot so ureznine, zmečkanine, zastrupitve, požari in drugo. Pomembno je tudi ugotavljanje, katera delovna mesta so najbolj izpostavljena, kakšna je verjetnost nesreč in poklicnih bolezni ter kakšne so potencialne resnosti teh nezgod.
Zagotavljanje promocije zdravja
Delodajalci morajo imenovati strokovno usposobljenega delavca, ki bo odgovoren za varnost pri delu in za izvajanje preventivnih ukrepov. Ta oseba mora redno seznanjati ter obveščati zaposlene o varnih delovnih postopkih. Poleg tega morajo delodajalci zagotoviti informacije o zdravem delovnem okolju, da je nevarnosti čim manj. Delodajalci so dolžni načrtovati promocijo zdravja, ki vključuje različne aktivnosti za izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja zaposlenih. To lahko vključuje organizacijo športnih aktivnosti, predavanj o zdravem načinu življenja, programov za obvladovanje stresa in podobno. Promocija zdravja je pomemben dejavnik za spodbujanje dobrega počutja in produktivnosti zaposlenih.
Pomen strokovno pripravljene izjave
Izjava o varnosti, katerega del je ocena tveganja je temeljni dokument v skladu z zakonom ZVZD-1, ki ga mora vsak delodajalec pripraviti za vsako delovno mesto. Ocena tveganja je le en del tega dokumenta, saj mora zajemati še dodatne specifične določbe, ki zagotavljajo varno okolje. Delodajalci, ki ne uredijo izjave, lahko pričakujejo povečanje števila poškodb ter pogostejše odsotnosti zaposlenih. To dolgoročno negativno vpliva na produktivnost in lahko privede do resnih zdravstvenih težav delavcev. Če delodajalec ne zagotovi ustrezno pripravljene izjave, lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) zahteva povrnitev stroškov zdravljenja in bolniškega nadomestila za zaposlenega, ki je utrpel poškodbo. To poudarja pomembnost pravilnega izvajanja predpisov za varnost pri delu v korist vseh vpletenih.
Ekonomski učinki neupoštevanja ukrepov v podjetju
Neupoštevanje varnostnih ukrepov v podjetju lahko povzroči znatno višje stroške dela. Raziskave kažejo, da vsak evro, vložen v promocijo zdravja na delovnem mestu in zagotavljanje, da je varnost pri delu večja, lahko prinese donos podjetju v višini od 2,5 do 4,8 evra. To pomeni, da so naložbe v to področje dolgoročno donosne. Slabša organizacijska klima v podjetju lahko vodi v zmanjšano produktivnost delavcev. Neustrezno upravljanje ter pomanjkanje podpore za izboljšanje organizacijske klime lahko negativno vplivata na učinkovitost in sodelovanje v kolektivu. Pomanjkanje možnosti za krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih lahko negativno vpliva na motivacijo za delo, ustvarjalnost ter pripadnost podjetju.
Kazni za neupoštevanje zakonodaje
Zakon določa stroge kazni za delodajalce in samostojne podjetnike, ki ne izpolnjujejo predpisov, ko se gre za varnost pri delu. Kazni se gibljejo od 2.000 do 40.000 evrov za podjetja in od 500 do 10.000 evrov za samostojne podjetnike. Redni nadzori inšpektorjev zagotavljajo skladnost z zakonodajo ter varno okolje za vse zaposlene. Delodajalci morajo določiti usposobljenega izvajalca medicine dela, ki skrbi za zdravstvene preglede delavcev in ocenjuje njihovo zdravstveno stanje. Ta ukrep je ključen za zagotavljanje, da so delavci sposobni opravljati svoje delo brez nevarnosti za lastno zdravje. Redni zdravstveni pregledi so nujni za zgodnje odkrivanje morebitnih zdravstvenih težav, povezanih z okoljem.
Pogoji za izdelavo izjave
Delodajalec lahko izdela izjavo sam, zaposli strokovnjaka z ustreznim izpitom ali najame zunanjo strokovno službo s potrebnim dovoljenjem po ZVZD-1. Ocena tveganja vključuje prepoznavanje nevarnosti na delovnem mestu, identifikacijo delavcev, izpostavljenih nevarnostim, ocenjevanje verjetnosti nesreč pri delu ter opredelitev poklicnih bolezni in resnosti posledic. Poleg tega vsebuje predlagane ukrepe za zmanjšanje nesprejemljivega težav. Ocena tveganja se lahko spremeni ob spremembi podatkov ali neustreznosti obstoječih preventivnih ukrepov. Izjava vsebuje načrt izvajanja predpisanih ukrepov, postopke za ukrepanje ob neposredni nevarnosti ter določitev odgovornosti delodajalca in delavcev
Redno usposabljanje
Za posameznike je na voljo redno usposabljanje za varnost pri delu. Več o ponudbi preberite tukaj. Usposabljanje je obvezno ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na novo delovno mesto ter ob uvajanju novih tehnologij ali spremembah v procesih. Pomembno je tudi redno preverjanje znanja na vsaki dve leti, kar zagotavlja, da je usvojeno znanje aktualno in uporabno. Redno preverjanje znanja na vsaki dve leti je ključno in ne sme biti zgolj formalnost, ampak proces, ki omogoča zaposlenim, da osvežijo svoje znanje o varnostnih postopkih, pridobijo nove informacije in se seznanijo z morebitnimi spremembami v delovnem okolju. S tem se izboljša njihova pripravljenost na morebitne nesreče.
