Ali ste morda pred kratkim bili vpleteni v prometno nesrečo, in ne veste, če ste upravičeni do povračila stroškov? Če bi radi izvedeli, kako ravnati v primeru nesreče, kako vložiti odškodninski zahtevek, in ali boste morali plačati kazen, vam pri tem lahko svetuje odvetnik za odškodnine.
Kljub temu, da se nas večina najraje izogne odvetnikom, pa je vendarle nadvse priporočljiva njegova prisotnost, če sami nismo dovolj seznanjeni s pravnim postopkom, v katerem sodelujemo. Običajno je prav od njega odvisno, kako in na kakšen način se pogajati z vašo zavarovalnico, da boste lažje uveljavljali svoje pravice. Dober odvetnik za odškodnine bo namreč zahteval mnogo višji znesek od tistega, ki si ga sami zastavimo, tako bodo tudi pri pogajanju z zavarovalnico uspešnejši.
Če ste se znašli sredi zapuščinske obravnave, ki se je zapletla, ker umrli ni zapustil oporoke, boste morali biti dobro seznanjeni z vsem, kar je povezano z zakonitim dedovanjem, ki v tem primeru stopi v veljavo. Pomembno je razumeti, kaj je dedni red, saj prav ta zelo natančno določa, kdo od preživelih svojcev ima po zakonu prednost pri prenosu zapuščine.
Kako ukrepa odvetnik za odškodnine?
Predvsem se morate zavedati, kako zelo je pomembno čimprejšnje ukrepanje, ko pride do nesreče. Namreč čakanje za vložitev zahtevka po končanem zdravljenju ni smiselno, saj morate takoj zagotoviti, da bo celoten postopek od same policijske obravnave na prizorišču nesreče do trenutka, ko na svoj transakcijski račun prejmete nakazilo, potekal na vam najbolj ugoden in korekten način. To si lahko zagotovite le tako, da poskrbite, da vam odvetnik za odškodnine svetuje takoj.
Zato bo najbolje, da ga pokličete kar na samem kraju prometne nesreče. Svoje pravice morate namreč zahtevati pravočasno, sicer lahko pride tudi do zastaranja, če boste predolgo čakali. Da boste pravočasno izvedeli, kakšne so vaše možnosti za ustrezno povračilo stroškov, vam lahko svetuje izkušen odvetnik za odškodnine, ki je posebej specializiran za to področje.
Kaj lahko pričakujete od vašega pravnega zastopnika?
Kot smo že omenili v uvodu, vam odvetnik za odškodnine predvsem lahko pomaga izpogajati višji zahtevek, kot bi ga dobili sami brez pravnega zastopnika. V primeru, da doživite prometno ali delovno nesrečo, takoj pokličite svojega pravnega zastopnika, ki pa mora biti specializiran prav za področje odškodnin pri tovrstnih nesrečah.
Ker je odvetnik za odškodnine delno plačan tudi iz sredstev, ki jih od zavarovalnice iztrži v zahtevku, ima visoko motivacijo, da od zavarovalnic izvleče čim višji znesek. Še bolj pomembno pa je, da vam iskreno in na transparenten način podrobno predstavi vse vaše možnosti ter vam poda realno pričakovano oceno glede višine povrnjenih stroškov.
Kaj morate storiti v primeru zapuščinske obravnave?
V primeru, da ste se kot svojec umrlega znašli v postopku zapuščinske obravnave, je ravno tako zelo priporočljivo, da zaprosite za pravno pomoč. Še posebej to velja v primerih, ko je svojcev veliko in se ne morejo dogovoriti glede deljenja zapuščine.
Če umrli ne zapusti oporoke oziroma, če je zapustil oporoko, iz katere je razvidno, da ni razpolagal z vsem svojim premoženjem, v veljavo stopi zakonito dedovanje oziroma dedovanje na podlagi zakona. Gre za zakon, ki skupaj s kasnejšimi dopolnitvami in nekaterimi spremembami, velja že od leta 1976. Ta zakon zelo precizno določa vrstni oziroma dedni red, po katerem je vsaka oseba glede na razmerje s pokojnim upravičena do zapuščine.
Kaj je dedni red in kako je definiran v praksi?
Tu gre predvsem za določitev razmerij, ki glede na pomembnost določajo njihove pravice do dedovanja. Dve najpomembnejši razmerji sta zakonska zveza in sorodstvo. Pod sorodstvo dedni red podrazumeva naravno sorodstveno razmerje oziroma tudi posvojitev. Tu sta torej kar se tiče pravic posvojitev in biološko sorodstvo izenačena. Podobno velja tudi za definicijo zakonske zveze, saj imajo tudi osebe v zunajzakonski skupnosti enake pravice kot pari, ki so uradno sklenili zakonsko zvezo.
Pri tem velja omeniti, da dedni red pri posvojitvah določa enake pravice kot za ostale biološke potomce le v primeru popolne posvojitve. To pa pomeni, da je posvojena oseba zakonsko popolnoma izločena od svojih bioloških staršev in popolnoma pripada rodbini posvojiteljev oziroma posvojitelja.
Tako dedni red določa, da po zapustniku, ki ni zapustil oporoke, najprej dedujejo njegovi potomci in posvojenci, nato njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner. Tem sledijo še zapustnikovi starši in njihovi potomci, posvojitelji in njihovi sorodniki, nato pa še sorojenci s svojimi potomci ter stari starši in njihovi potomci.
Razmejitev poteka po treh različnih stopnjah
Prvi dedni red določa, da po pokojnem najprej dedujejo njegovi potomci oziroma otroci in zakonec. Pravice potomcev in zakonca so tu izenačene, zato so na tej stopnji vsi upravičeni do enaki delov zapuščine. Vendar lahko pride tudi do izjem. Tako lahko v redkih primerih dodeli dediščino samo enemu od ostalih dedičev ali zakoncu. To predvsem velja takrat, ko je vrednost dediščine tako majhna, da bi delitev lahko ogrozila preživetje zakonca oziroma potomcev.
Če umrli ni imel potomcev, obvelja drugi dedni red, po katerem deduje njegov zakonec oziroma starši umrlega. Tako polovica zapuščine pripada staršem, druga polovica pa zakoncu. Dedovanje po dednem redu pa določa, da so do njegove zapuščine upravičeni njegovi stari starši, če umrli ni imel ne zakonca, ne potomcev in tudi ne staršev.
